Vedno več raziskav na področju dela z mladimi potrjuje, da je preživljanje prostega časa v naravi za otroke zelo pomembno. Mladi, ki svoj prosti čas preživljajo v naravi, imajo večjo stopnjo motiviranosti, so telesno in kondicijsko bolj pripravljeni, prav tako je zaznati manj duševnih stisk ter so čustveno zrelejši. Čas, ki ga mladi preživijo v naravi, je za njihov
razvoj zelo dragocen.
Prav zaradi vseh naštetih dejstev in dognanj, se v Planinskem društvu Slovenj Gradec v okviru Mladinskega odseka, trudimo mladim ponuditi čim več aktivnosti v naravi in gorah. Tako smo 23.4.2023 za mladino izpeljali ogled jame Huda luknja. Pri sami organizaciji je sodeloval tudi naš Odsek za varstvo gorske narave. Tehnično izvedbo samega ogleda sta izpeljala izkušena jamarja in reševalca iz jam Aleš Stražar in Den Vrhovnik.
Jama Huda luknja je zelo krhek ekosistem in pravi podzemni biser osamelega krasa. Štejemo jo med naravne znamenitosti Koroške in Šaleške regije. Je ena izmed najstarejših turistično urejenih jam v Sloveniji. Za obiskovalce je bila odprta že daljnega leta 1895. S svojimi dimenzijami in lego, tik ob regionalni cesti Velenje – Slovenj Gradec, vzbuja radovednost in vedno znova preseneti obiskovalce in raziskovalce, saj skriva v svoji notranjosti in okolici vrsto posebnosti. Do sedaj je bilo raziskanih več kot 2.900 metrov jame, vendar jamarji slutijo še neodkrite segmente.
Jamarja sta nas opremila z jamarsko opremo. Nato smo se iz doline potoka Ponikve odpravili v jamski sistem. Sama jamarska tehnika zahteva več ur hoje, vleke skozi ožine polne blata in plezanja po spolzkih skalah. V jami smo opazovali kalcitne tvorbe ( jamskih zaves, stalagmitov, stalaktitov, ponvic, tankih cevčic…), ostanke kosti jamskih medvedov in kolonije netopirjev. Prvi del naše poti smo opravili skozi ožji rov z imenom Lisičnica. Rov je ponekod izjemno ozek, zato so potrebne posebne jamarske tehnike. Po poti smo naleteli na dva sifona, skozi katera se je potrebno vleči leže po trebuhu. Čez oba sifona so položena pomagala, da se jamarji izognemo brodenju po vodi. Iz rova Lisičnice smo splezali v Medvedji rov. Pred nami se je odprla kraška dvorana polna kapnikov in ostalih kalcitnih tvorb. Tukaj sta nam Aleš in Den v tišini in jamski popolni temi razložila zakonitosti naravnega delovanja jamskih sistemov. Po označenih poteh smo nadaljevali pot, opazovali kapnike, posamezne netopirje in na posebnem mestu kosti jamskega medveda, ki so stare okoli 30.000 let. Na koncu Medvedjega rova se pot konča s več kot 35-metrskim prepadnim previsom. Tukaj so jamarji in vodniki namestili tako imenovano Tirolsko žičnico. Po njej so spustili v spodnji del jame vse udeležence trekinga skozi jamski sistem. Dnevno svetlobo smo polni vtisov zagledali na odseku regionalne ceste Mislinja – Velenje, kjer se potok Ponikva izlije v reko Pako.
Avtor članka:
Primož Areh
