Planinci PD Slovenj Gradec smo se v soboto, 30.11.2019 v zgodnjih jutranjih urah odpeljali na pohod v neznano. Naš predsednik društva in vodnik Danilo Goljat je cilj skrivnostno hranil vse do Škofje Loke in še potem je naša ugibanja modro preslišal.
Naš sobotni cilj je bila Baška grapa in tematska pot Na svoji zemlji. Baška grapa je sicer ozek, ob reko Bačo stisnjen svet med Petrovim brdom in Bačo pri Modreju. To je svet ujet med Spodnje Bohinjske gore, na drugi strani pod Porezen, Kojco in Šentviško planoto.
Poseben pečat zgornjega dela Baške grape je dala tirolska poselitev v 13.stoletju,kar nakazujejo priimki, značilna govorica starejših prebivalcev in zemljepisna imena. Baško grapo in Bohinjsko Bistrico povezuje najdaljši železniški predor v Sloveniji (6327m), ki je bil odprt leta 1906. Skozi Baško grapo do 18x dnevno ( v poletni sezoni) vozi avtovlak med Mostom na Soči in Bohinjsko Bistrico. Proga še vedno velja kot ena najbolj atraktivnih prog v Evropi.
»Stane, glej jo, našo Grapo!« »Baška Grapa!« so besede iz prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji. Posnet je bil na Grahovem ob Bači in Koritnici in prikazuje boj na Primorskem za osvoboditev izpod italijanske okupacije med Drugo svetovno vojno. Na tematski poti Na svoji zemlji nas je vodila Alenka Zgaga, strokovna nosilka dela v Društvu Baška dediščina in velika poznavalka zgodovine ter življenja v teh krajih.
Po obširni strokovni razlagi nastajanja filma, ogledu izbranih odlomkov filma in spominske sobe smo prehodili celotno tematsko pot. Zgodbe naše vodnice Alenke ob tablah s tematiko in s ključnimi prizori iz filma, postavljene na mestih, kjer so bili posneti najpomembnejši prizori, so nas ponesle v čas, ko je film nastajal. Na poti smo imeli možnost prisluhniti narečju dveh starejših domačink in pogledati na današnjo podobo Baške grape z istega mesta kot so bile posnete besede iz filma. Opazovali smo železnico, njene zidane mostove in ostalo infrastrukturi ter dočakali 2 avtovlaka. Zanimivo je tudi, da ima v teh krajih edinstveno rastišče rastlina Popkoresa, ki z belimi cvetovi spomladi prekriva pobočja okoliških hribov.
Zaznali smo, kako kljub naravni odmaknjenosti teh krajev, domačini z velikim zanosom mnogih krajanov vseh generacij ustvarjajo zgodbe, projekte ter v sožitju z obiskovalci tkejo mrežo prepoznavnosti svojih naravnih in kulturnih posebnosti.
Našemu predsedniku je uspelo, da smo na letošnjem pohodu v neznano doživeli nekaj posebnega, poučnega in podoživeli znane in težke prizore iz filma, ki smo ga prav vsi v preteklosti večkrat videli. »Sezula se bom« še danes zaboli slišati in videti na mestu snemanja filma v letu 1947.
Vračanje na Koroško smo popestrili s kosilom in kratkim druženjem ter »obvezno degustacijo« krofov na Trojanah. Fotografije s pohoda je prispeval Janez Senica.
Pripravila:
Marjeta Škorja