Sanacija planinske poti čez Kal – romarska pot (Poštarski dom – Uršlja gora)

Avg 23, 2022

Zakaj se pot čez Kal imenuje tudi romarska pot?

Ta pot je ena od številnih poti, ki so jih že v davni preteklosti uredili romarji s svojimi pohodi na vrh gore, kjer stoji cerkev svete Uršule. Cerkev je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Graditi so jo začeli leta 1570, končali pa leta 1609.

Na vrhu je v bližini cerkve še planinski dom in RTV oddajnik.

Pot čez Kal je ena od dveh označenih planinskih poti, ki vodita od Poštarskega doma na Uršljo goro. Poteka mimo kmetij Lesnik in Verneršek ter se malo pod vrhom združi z drugo potjo imenovano Kozarnica, ki ravno tako poteka od Poštarskega doma.

Na sami poti najdemo precej zanimivih točk. Dve kapeli pri Lesniku (ena je bila postavljena kot zahvala za srečno vrnitev ujetnika v Rusiji med prvo svetovno vojno). Nad kmetijo Verneršek najdemo globoko brezno za katerega legenda pravi, da je nekoč vanj padla volovska vprega in po čudežu na plano prišla pri Šoštanju. Malo naprej pod Plešivsko Kopo naletimo na križ, ki je postavljen nad skalo na kateri najdemo odtis Urškinih kolen (»Kar na Koroškem bom ostala«, si je mislila Uršula,  »saj morajo tukaj živeti dobri ljudje z mehkimi srci, če je že skala tako mehka, da se mi pogreza pod koleni in nogami.« Na drugi strani gore pa lahko najdemo ugreznino Urškine noge.

Uršlja gora ali Plešivec je s svojimi 1699 metri najvzhodnejši vrh Karavank. Ta gora je na Koroškem najbolj obiskana planinska točka. Ima prekrasne razglede na vse strani, po celotni slovenski Koroški in delu Štajerske. Ob jasnem vremenu se vidi vse do Triglava in do Grossglocknerja (ali Velikega Kleka) v Avstriji. 

Zgodovina nastanka poti sega verjetno že v 16. stoletje, ko so pričeli z izgradnjo cerkve na gori. Markirana, kot planinska pot, pa je postala po izgradnji Poštarskega doma, nekje po letu 1955.

Zakaj je bila potrebna temeljita obnova poti?

Pot vodi skozi gozd, ki je večinoma v lasti ali upravljanju družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG). V zadnjih osmih letih je to območje prizadelo kar nekaj naravnih nesreč, zaradi katerih je nastala precejšnja škoda na drevesih (žledolom, več vetrolomov in snegolomov ter napadi podlubnikov). Na določenih območjih skoraj ni več dreves. Markacisti smo v teh letih imeli ogromno dela s čiščenjem in odstranjevanjem podrtih dreves ter z obnavljanjem markacij in smernih tabel. Skupaj smo za vzdrževanje poti v zadnjih štirih letih namenili skoraj 400 ur prostovoljnega dela in tudi precej materialnih sredstev.

V lanskem letu je naše planinsko društvo Slovenj Gradec z SiDG sklenilo pogodbo o sponzorstvu, s katero bo SiDG financiral materialne stroške sanacije poti. V letošnjem letu smo pot v celoti obnovili. Postavili smo več dodatnih stebrov s štirinajstimi novimi smernimi tablami, obnovili smo večino markacij, del poti pokosili, saj se na mestu, kjer je bil včasih gozd hitro zarašča grmičevje, trava, robidovje in bi steza brez redne košnje bila neprehodna.

Novost na tej poti najdemo malo pred odcepom h kmetiji Verneršek, kjer naletimo na lično tablo, ki nas opozori, da se nahajamo v GOZDU SRČNOSTI. Jeseni 2021 so družba Triglav Skladi in SiDG v sodelovanju s posamezniki zasadili 2500 sadik avtohtonih dreves. Vsako drevo je bilo posajeno s posvetilom namenjeno ljubljeni osebi. Tako je nastal gozd srčnosti. Poleg table najdemo lično klopco z vabilom: »Usedite se, vdihnite svež zrak in poslušajte zvok življenja v gozdu. Gozd srčnosti bo še dolgo spominjal vse nas, kako pomembno je vlagati v prihodnost, predvsem pa, da je najbolj pomembno imeti nekoga rad.«


« of 9 »

Ob tem se iskreno zahvaljujemo družbi SiDG za finančno pomoč pri sanaciji poti in za ureditev Gozda srčnosti.

Planinsko Društvo Slovenj Gradec
Odsek za pota – vodja Stane Pogorelčnik
Zapisal: Janez Senica

Pridružite se nam

Vabimo vas, da si ogledate seznam prihajajočih pohodov in dogodkov in se nam pridružite. 

Energetsko sanacijo planinske koče pod Kremžarjevim vrhom sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

O nas

Planinsko društvo Slovenj Gradec ima bogato in dolgoletno tradicijo. Leta 1919 je bil pod okriljem matice v Ljubljani 28 podružnic, ki se jim je pridružila 29 – Slovenjegraška. V planinskem društvu Slovenj Gradec aktivno deluje gospodarska komisija, ki skrbi za   koci: »Koca pod Kremžarjevim vrhom« in »Grmovškov dom pod Veliko Kopo«. Z veliko truda in požrtvovalnega dela  planincev se vzdržujeta in obnavljata koci.