V soboto, 7. aprila 2018, smo se planinci našega društva zbrali v sončnem jutru pred župniščem na Selah. Ivan Hovnik, nekdanji domačin na Selah, nas vsako leto popelje na pot, ki jo je Fran Ksaver Meško zaznamoval s svojim »pastirskim« delom na Selah, ko je kot domači župnik stkal močno sožitje s farani. Če je bilo potrebno priprosit za dež, se je odpravil na pot h Sv.Neži. Nas je tokrat Ivan peljal po Meškovi poti, da se naužijemo začetnega pomladnega sonca, se umirimo v tišini prebujajoče se narave, ogledamo močno zasnežena vrhova naše Uršlje in malo oddaljene Pece in preizkusimo svojo pomladno kondicijo.
Po jutranjem pozdravu in ogledu Meškove sobe ter vpisu nas je 17 pohodnikov krenilo po krožni poti s 23 postajami. Večini nam je bila pot dobro poznana, pa vseeno sta bili tokrat dve udeleženki prvič. Ana, prvo leto naša članica in prvič na pohodu našega društva, se je med nami hitro znašla, z dobro kondicijo mlajšim to tudi ni pretežko. Veseli smo vsakega, ki ga lahko prijateljsko in po planinsko pospremimo v svet pohodništva, planinstva, gorništva. Stane, na pohodu Ivanov vodniški pomočnik, je poskrbel, da smo utrinke s pohoda ujeli na fotografije.
Letos smo resnično uživali v pohodu. Nismo hiteli, s pogledi smo raziskali pomladno rastje, usmerili pogled v krošnje dreves. Priterška lipa, Mežnarjeva smreka, hrasti v družbi lip, gozdovi in travniki tokrat niso zaman zeleneli, cveteli, ogledovali smo si jih, videli smo jih v polnosti pomladi. In 14 km poti smo prehodili z ogledom cerkve Sv. Neže, s krajšim postankom v bližnjem gostišču, z nekaj nabranega bio regrata, z degustacijo Liksove potice in čaja, z izmenjavo novic, kako smo preživeli zimo.
Ivan je poskrbel, da smo pohodniki imeli izčrpne predstavitve točk pohoda, hkrati pa je podoživel čas svojega stika z Meškom in čas svojega življenja na Selah.
Pripravila:
Marjeta Škorja
